Nesterović je iz njegovga bloka, v drugem štuku!

Danes rojstni dan praznuje Zlatko! Vse najboljše!

Fužine zakon!

Vučko feat. Edo Maajka: Ajmo, Europska Unijo!

Gala hala, petak, vrelo veće ljetno

Svima vam ga Edo Maajka metno,

razvalio mikrofon i rasturio binu,

bezbel je povalio i neku curu finu!

Odrepo je on što je Balkansko a naše,

repo je i staro što nam vazda paše.

Jebali smo vladu i sve njih tako redom,

i mater smo mi svima jebali sa Edom.

Od silnog jebavanja zaboli nas kita,

od jebenih rima, od zajebanog bita.

Dvaput smo mi Edu vračali na binu,

da remetimo javni red i našu okolinu.

Jer za sve to nama kurac zapucketa,

jebeš okolinu kojoj Edo smeta.

I Frenki i Maajka trebaju nam pravo,

da majmuni počnu razmišljati zdravo,

da čuju prave riječi pa da se navuku

na pozitiv vajbrejšn i na frimajnd buku

Pa da i oni jednom zafuraju normalu

u kojoj Maajka misli puca u rafalu,

misli kontra gluposti i primitivizma

u Kooladeovom ritmu kontra fašizma.

Mi smo bili željni jebenog Balkana,

željni smo bili svojih balkanskih jarana.

Ne fale nam balkanske krvave bajke,

al u Europi nema ljudi poput Maajke.

Ne fale nam balkanske vječite krize

sretni smo što povazdan ne čekamo vize.

Al nam zato fali dobrog repa i sevdaha

FM Jama i zike što ostavlja bez daha.

Na Metelkovoj se zato dernečilo skroz

Sjebo nas je Maajka kao nekad Broz.

I na kraju mu je hvala vikala Ljubljana,

što joj dade ono malo voljenog Balkana.

Edo dade komad svojih balkanskih jaja,

i zavoljeh ga pravo ljubljanska raja.

Edo Maajka, Frenki, Hamza, DJ Sol,

to je bio pravi hip hop rock’n'roll.

Neka si nam živ i zdrav dragi Edo,

da mi opet s tobom jebemo njih redom.

 

 

Imamo oscara!

Tako kot se je nekoč Franjo Tuđman drl ‘Imamo Hrvatsku!’, se jaz zdaj derem ‘Imamo oscara!!!’.

Ravno sem namreč izvedel, da je študentski film Vučko Matevža Luzarja nominiran za študentskega oskarja. To je pravi pravcati oscar, tisti, ki jih ob pol dveh zjutraj gledate po teveju in se slinite ob bejbah na rdeči preprogi. Matevž pa je tisti Matevž, ki piše blog Luzerije, katerega link je tu zraven.

Bravo Vučko! Bravo Matevž!

p.s.: Film Martina Turka Vsakdan ni vsak dan pa bo prikazan v Cannesu.

Nešportni kotiček: Murat’n'Jose v Ortobaru

Vučko je popustil in se odločil ustreči vztrajnim prošnjam Simpatične sosede, ki si je zaželela, da bi se na njegovem blogu znašla tudi kakšna nešportna tema. Zato odpira Nešportni kotiček, kjer bo občasno (res občasno) objavil tudi kakšen nešportni post. Za začetek je tu beseda o koncertu v Ortobaru. Murat’n'Jose sta rasturila.

No, nekaj veze s športom ta zapis le ima, ker je Jose nekdanji basketaš, ki je igral za Ilirijo. Nas male Slovanovce je takrat v naših pionirskih letih zelo zabavalo, ko so ga soigralci klicali Jože. Mislili smo, da je to neka fora in še takrat, ko se je pojavil na teveju s komadom V letu 00, me je moj nekdanji soigralec vprašal: “Ej, a si vidu Jožeta, kako ga repa?”. Jebiga, bili smo mali nevedni čefurski tupkoti. Joseu tega nisem nikoli povedal, ker me je, priznam, malo sram, a se mi po drugi strani zdi tudi simpatično. Bilo je namreč zelo nedolžno.

Murata sem po drugi strani hotel imeti v svojem diplomskem študentskem filmu, za vlogo teritorjalca. Želel sem si tri like, ki bi se jim iz aviona videlo, da niso pravi vojaki. Moj sanjski trio so tvorili Murat, Jelinčič in Katanec. Vsi trije so me zavrnili, a le z Muratom se nisem osebno pogovarjal, temveč me je skenslala njegova agentka, ker je imel en večer prej koncert. Jelinčič je imel fantovščino, Katanec pa mi je razložil, da so njemu bližje partizani. 

To vse sem napisal zato, ker sem bil po koncertu navdušen in ponosno sem pozdravil Josea in mu čestital. Čeprav se je zdelo, da kot največji frajer sedim in čakam, da on pride do mene. A to je bilo zaradi mojega zjebanega kolena, ki me je po uri in pol poskakovanja že fino bolelo.

V glavnem novi komadi so zakon, bend je prava stvar, gostje so rasturili, Semo je pa itak legenda. Publika je bila v povprečju kakih 10 let starejša od tiste s prvega koncerta v Ortu in je bila za stvar. Gužve je bilo ravno prav. Komad TTT, ali kako se že napiše, pa me je čisto navdušil in tudi vse prisotne, s katerimi sem se pogovarjal. Totalni hit.

Evo vam vsem, ki ste ali pa niste bili na koncertu, malo muzike.

p.s.: Tudi z Benčem imam eno anekdotico na lagerju. Ko smo leteli na maturanca na Kreto, je bil na letalu tudi Benč in mi, sedemnajstletni paglavci, smo se celo pot pregovarjali, kdo za vraga je to. Zdel se nam je znan, a noben ni vedel točno od kod. Zaradi tega komada bodo naslednji maturantje, ki bodo z njim leteli na Kreto, dobro vedeli kdo je in najbrž ga bo kateri od njih prosil za avtogram.

Pa še to. Benč je bil baje nekdaj zelo perspektiven mladi nogometaš pri NK Olimpiji. Mislim, da je prilezel celo do članske ekipe.