Po daljšem premoru sem spet z vami. Sicer še vedno brez televizorja in interneta v svojem novem domu, a bo že kako šlo.

Vmes nisem komentiral neuspeha naših košarkašev (ki je bil vsaj malenkostno pričakovan, a vseeno vreden naziva blamaža), legendarne izjave trenerja Domžal, ki je bil zelo zadovoljen po porazu z 0:3 proti Dinamu (že zaradi te izjave bi ga v vsakem resnem klubu vrgli na cesto, primeren pa bi bil tudi doživljenjski suspenz s strani Nogometne zveze Slovenije), prestopa neštetih NBA igralcev v bogate evropske klube (šuška je pač še vedno šuška, športni motivi pa so v slabših NBA klubih na ravni naše trim lige) in maestralne otvoritve olimpijskih iger v izvedbi enega mojih najljubših filmskih režiserjev Zhanga Yimouja. Ob tem komentar sploh ni potreben. Še Žibratov ne.

In ob koncu naj še čestitam naši Sari Isaković za njen neverjeten uspeh in še bolj neverjeten rezultat. Bravo Sara.