Zdravko Mamić, človek, ki je na taistem Balkanu, kjer so nekoč najbrž izumili in patentirali vulgarnost, postavil nove standarde nastopaškega primitivizma in tako srčno prisvojil neskončne arzenale balkanskih psovk, da se poraja občutek, da se je iz maternice prerival na svet ob kričočih materinih besedah: »Izlazi više napolje bumbaru guzati, mater ti tvoju glavatu!«, je pred dnevi ob pomoči svojega lepo vzgojenega brata nogometaša prodal purgerski plavokosi biser, Luka Modrića, v angleški Tottenham za neverjetnih 26 milijonov evrov. Samo braća Mamić naj bi ob tem v svoj žep pospravila čedno provizijo 3 milijone evrov.  

Prodaja Modrića je trajala dolgo, zelo dolgo. Zanj so se zanimali, če bi hoteli verjeti hrvaškim medijem, vsi evropski klubi (mislim, da v zadnjih nekaj mesecih niso pozabili niti enega evrovelikana). Dinamu in Mamiću so za Luka ponujali več denarja kot Milan za Ronaldihna. Pravzaprav se je zdelo, da je samo Leo Messi dražji artikel na trenutnem svetovnem nogometnem tržišču.

 

Ali je vse to navadna bučka, ki naj nas prepriča, da je Modrić trenutno najboljši svetovni nogometaš, ki še zmeraj igra v kaki tranzicijsko-tajkunski banana ligi, ali pa je res Tottenham v njem videl igralca, ki bo klub popeljal iz velike krize, je meni samemu nedoumljivo. Težko si namreč predstavljam, kaj mora igralec vse odigrati in narediti, da povrne ta gromozanski vložek. Sploh, če ni lepotec ala Beksi, in bo težko prodajal svoje drese antinogometnim najstnicam.

 

Hrvati so kao ponosni, mi jim kao zavidamo, Mamića sta kao bogata, Modrića kao čaka svetovna kariera, Bad Blue Boysi so kao popizdeni, ker bodo naslednje leto spet obtičali v kvalifikacijah za Ligo prvakov, Hajdukovci pa bodo spet dobili priložnost za titulo hrvaškega prvaka.   

 

Navijači Spursov pa nestrpno pričakujejo jesen, ko bodo kao spet premagovali United, Arsenal, Liverpool in Chelsea.

 

Ma ja, vse je to lepo in prav, ampak še enkrat ponavljam, da je Milan ponujal 25 milijonov evrov za Ronaldihna. Nekdo je ocenil Ronalda na 30 milijonov. Meni je vse to malo sumljivo. Kot takrat, ko je Wolfsburg pripeljal Argentinca D’Alessandra ali Betis Brazilca Denilsona za astronomski vstoti. In oba sta popušila. Upam, da bo Modrić drugačne sorte zgodba in da se bo v Tottenhamu znašel vsaj malo bolje kot naš Milenko.